je slikovit vrh v Selški dolini, primeren za vse letne čase. Veliko je pristopov nanj, vendar je najbolj priljubljen tisti iz Prtovča. Do Škofje Loke se ne bo težko pripeljati. Potem se peljite skozi mesto proti Železnikom in malo pred Dolenjo vasjo boste že uzrli Ratitovec. Še nekaj minut in pripeljali se boste v Selca, kjer sredi kraja sramežljiva tabla oznacuje odcep proti Prtovču. Kar nekaj časa se boste peljali po ozki asfaltirani cesti vse do nadmorske višine nekaj čez 1000 metrov, ko se bo pred vami pokazal slikovit zvonik in za njim izhodiščna vasica. Izbirate lahko med pristopoma cez Razor ali cez Poden. Za oba v obicajnih razmerah ne boste porabili več kot uro in pol. V slabih razmerah se je bolje povzpeti čez Poden. Pot čez Razor vas bo takoj vodila v strmino, ki petnajst minut ne bo popustila, potem pa se bo zravnala in razširila v lepo gozdno pot. Skoraj uro boste hodili po gozdu tako prijetno, da skoraj ne boste čutili vzpona. Ko boste prišli med skalne balvane, bo zopet nekoliko bolj strmo, vendar le kakih deset minut, potem pa se pot zopet poravna na veliki jasi. Pot, ki je dobro označena, tu zavije levo v strm breg, ki ga boste v nekaj ključih premagali. Ko se bo ponovno poravnala, boste pred planinsko postojanko. Mimo koče ali nekoliko pred njo je le še lučaj do vrha. Tu boste uživali v prelepem razgledu, saj se z vrha vidi pol Slovenije, od Julijcev na zahodu, Karavank na severu, Kamniško-Savinjskih Alp Ina severovzhodu do Blegoša na jugu. Vzemite kakšen planinski zemljevid s seboj, da boste lažje prepoznali množico vrhov, ki se vam bodo od tod ponujali. Zemljevid Triglavskega narodnega parka bo še najprimernejši. Sestopite lahko po poti pristopa ali pa čez Poden, ki vas bo peljal proti jugu mimo vrtač in v desetih minutah boste v strmini med skalami, kjer se bo pot zožila. Korak naj bo tu preudaren. Ne hitite, kajti v pol ure boste spet v gozdu, kjer se bo pot poenostavila, v naslednjih 20 minutah skoraj položila in potem boste v dvajsetih minutah ali malo kasneje na izhodišču.
je hrib, ki se dviga med Selško in Poljansko dolino kot nekakšen oče Škofjeloškega hribovja in ki je prijeten cilj iz vsaj dveh razlogov: v vročini večina poti poteka po visokem bukovem gozdu in tura ni predolga, saj njeno dolžino lahko sami določamo. Po najkrajši poti je je le za nekaj več kot pol ure.Zdaj […]
