Obdelovanje kamna je nekaj s čimer so se že starodavne civilizacije intenzivno ukvarjale. Kamen je material, ki je človeštvu pomagal preživeti praktično nemogoče izzive. Obenem pa je odličen gradben material, ki vzdrži stoletja ali celo tisočletja. V Sloveniji je kamnoseštvo tudi močno prisotno, saj je potrebno za izgradnjo nagrobnikov, zidnih oblog, kipov in raznih drugih struktur ter tudi objektov. Družina Kunovar se ukvarja z obdelavo in predelava kamna že od začetka 20. stoletja, kar je preraslo v današnje uspešno podjetje, ki izdeluje številne kamnite strukture in se ukvarja za manj ter bolj naprednimi projekti vgradnje kamnitih elementov v razne objekte.
Kamnoseki so inženirji in umetniki obenem
Zanimivo dejstvo je, da se orodja za obdelavo kamna niso bistveno spremenila že več tisoč let. Dandanes poznamo moderno računalniško kamnoseško tehnologijo, ki se jo uporablja pri gradnji mnogih kamnitih elementov. Usposabljanje kamnoseka pa še vedno poteka s klasičnimi orodji, kot so kladiva, klini, vrtalniki in podobno. Mojster kamnosek se mora naučiti večine orodij in tudi pridobiti občutek za globino, izgled in strukturo kamnitih zgradb, če želi profesionalno opravljati svoj poklic.
V Sloveniji je kamnoseštvo tudi močno prisotno, saj je potrebno za izgradnjo nagrobnikov, zidnih oblog, kipov in raznih drugih struktur ter tudi objektov.
Izkušeni kamnoseki se morajo tudi izobraževati pri delu na višini. Obenem pa morajo ob vseh pritiskih ohraniti dobro koordinacijo oči in rok. Zato se smatra kot zahteven poklic, ki zahteva dobro telesno motoriko, znanje matematike in občutek za delo s kamnom – vse omenjene in druge lastnosti se naravno izboljšajo ali razvijejo med usposabljanjem.
Od kdaj je kamnoseštvo priznano kot poklic?
Izvoru različnih obrti je težko določiti specifično letnico. Je pa zabeleženo, da je kamnoseštvo ena izmed prvih obrti, saj so jo že starodavni Grki, Rimljani in druge civilizacije priznavale. Verjetno pa sežejo izvori omenjene obrti še dlje v zgodovino, saj so ljudje potrebovali kamen, da so si gradili zatočišča, izdelovali orodja in orožja ter podobno.
Starodavna ljudstva so s pomočjo kamnoseštva ustvarila nepozabne spomenike, ki še dandanes stojijo.
Perzijci so gradili velikanske spomenike, palače in druge zgradbe. Rimljani in Grki pa so ustvarjali mojstrovine, ki nam še dandanes jemljejo sapo ob pogledu na njih. V Evropi je velikanski zagon kamnoseštva mogoče opaziti v 9. stoletju, saj so takrat bile zgrajene mnoge kamnite stavbe. Kasneje v 12. stoletju pa so bile v Evropi ustvarjene mojstrovine, ki kljubujejo razumu mogočega v obliki cerkva in drugih veličastnih objektov.
Kamnoseštvo v modernem svetu
Dandanes je mogoče izdelati številne predmete ali elemente iz kamna. Zaradi velike razpoložljivost različnih kamnin in tudi umetnega kamna, lahko kamnoseki izdelajo stopnice, ograje, stenske obloge, kuhinjske pulte, tla in več iz kamna.
Tradicionalni kamnosek razpravlja o svoji obrti
Uporaba modernih orodij, kot so CNC stroji, strojni vrtalniki, laserski merilniki in podobno je omogočila kamnosekom, da ustvarijo izredno natančne mojstrovine. Seveda pa tehnologija ne more zamenjati izkušenj, domiselnosti in spretnosti mojstrov kamnosekov, ki so deloma matematiki, inženirji ter umetniki. Zato je še dandanes njihovo delo še vedno zelo spoštovano in zelo zahtevano pri izgradnji številnih objektov.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation.
